[ Pobierz całość w formacie PDF ]
nja miru. Sintagma o ,skupnem jeziku se razteza od po-
govora v dvoje znotraj istega etninega, socialnega,
strokovnega in interesnega kroga, pa vse do sporazu-
mevanja na mednarodni ravni, ob upo0 tevanju vseh so-
cialnih, verskih, nazorskih, strokovnih in anrskih raz-
lik. Vsi jeziki, ki to ime zasluijo, so torej ne samo jezi-
ki, temve skupni jeziki. Pogovor na kateri koli ravni je
mogo samo, e obstaja skupni jezik. Prav za ustvarjanje
miru pa je pomembna 0 irina kroga, ki ga zarisuje kak
jezik. Nareje je skupni jezik vasi, soseske ali pokrajine.
Nacionalni knjini jezik je skupni jezik naroda, ki se na-
vadno uresnii tudi v lastni dravnosti. Pidgin je skup-
ni jezik zavojevalcev in zavojevancev. Za svetovno rabo
reducirana ameri0 ka angle0 ina je skupni jezik prvega
in tretjega sveta. V tej vertikali manjka naj0 ir0 i krog,
manjka skupni jezik love0 tva. Tako je razumljivo, da je
v vejem delu sveta uspelo ustvariti vsaj nekaj miru na
ravni pokrajin in deel, tudi na ravni posameznih naro-
dov in njihovih drav. Zelo malo monosti pa je za mir
na svetovni ravni, saj tam 0 e nimamo splo0 no sprejete-
141
TRI BARVE SVETA
BESeDA
ga jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali vsi in v
katerem bi si vsi sporoali tenjo in tehniko miru.
Natannost v jeziku pomeni, da so pojmi vsaj toliko
jasno doloeni, da se pogovornim partnerjem ni treba
ustavljati ob vsaki besedi in se sproti dogovarjati za njen
pomen. Dokler razume del love0 tva pojem ,lovekovih
pravic kot normo, ki presega meje nacionalne suvere-
nosti in je zadeva vsega love0 tva, drugi del pa razume
ta pojem kot notranjo zadevo posamezne drave, v ka-
tero se drugi nimajo pravice ,vme0 avati , jezik ni dovolj
natanen, da bi se bilo v njem mogoe uinkovito spo-
razumeti o stvareh, ki pogojujejo mir. Natannost jezi-
ka sega od enoumnosti in doslednosti pojmov do logi-
nosti v gradnji stavkov in miselnih blokov. Za stvar miru
lahko ve stori jezik, ki je po svoji naravi natannej0 i in
jasnej0 i, kakor pa drugi, ki je manj vezan na logiko in
bolj na kapriciozno tradicijo in lokalne posebnosti.
Psiholo0 ka izravnanost pa pomeni pogovorno situa-
cijo, v kateri ne obstaja med partnerji le vsem razumljiv
skupni jezik, kjer ta jezik ni le natanen v distinkciji in
logien v izjavah, temve kjer ta skupni jezik nikomur
ne daje politine, gospodarske ali psiholo0 ke prednosti
in nikogar pri tem ne zapostavlja. Psiholo0 ko izravnan
je med pripadniki raznih narodov lahko samo tak po-
govor, kjer skupni jezik ni materin0 ina nikogar od po-
govornih partnerjev. Iluzorna je misel, da e odlino
142
TRI BARVE SVETA
BESeDA
obvladanje tujega jezika ustvari psiholo0 ko izravnavo
med partnerji. Tudi dobro obvladan tuj jezik je 0 e ved-
no tuj jezik. Pravi skupni jezik pa je lahko samo tak, ki
ni last nikogar, ki je udeleen v pogovoru. Tako skupni
jezik na narodni ravni ne more biti kateri od dialektov,
temve le skupni knjini jezik, ki ne pripada nobeni od
narenih skupnosti. Analogno tudi kontinentalni in sve-
tovni skupni jezik ne more biti kateri od nacionalnih
jezikov, ki je last posameznega naroda in so njegovi pri-
padniki zavedni ali nezavedni kontrolorji in arbitri nje-
gove rabe. Pravi skupni jezik na kontinentalni in svetov-
ni ravni je lahko samo nevtralni, posebej za to rabo kre-
irani mednarodni jezik.
Jezika, ki bi bil glede razumljivosti dostopen vsem
ljudem ne glede na nadarjenost in izobrazbo; ki bi bil
zgrajen na naelih logike, ne da bi zato izgubil stik s ti-
soletnim razvojem nacionalnih jezikov; ki je vsem
narodom enako blizu in enako dale, takega jezika si
nam ni treba 0 ele izmi0 ljati. Letos praznujemo, zelo
skromno, kakor je za najveje love0 ke ideje znailno,
113-letnico obstoja in razvoja prav takega jezika. V
mislih imam jezik, katerega ime je v vseh leksikonih
sveta e davno postalo sinonim za skupni in mednarod-
ni jezik sploh, v mislih imam eno najvejih kulturnih
stvaritev love0 tva, Zamenhofov mednarodni jezik
esperanto.
143
TRI BARVE SVETA
BESeDA
Ta jezik ni brez jezikovne in kulturne tradicije, kakor
mislijo nepoueni, saj se v svojem besednem gradivu, v
svoji slovnini strukturi in v svoji kratki, a vendar vsega
obudovanja vredni literarni zgodovini enega stoletja,
naslanja na izroilo in razvoj predvsem petih jezikov, ki
sodijo med kulturno in znanstveno najpomembnej0 e
jezike sveta: franco0 ino, nem0 ino, angle0 ino, ru0 ino
in polj0 ino.
eprav je ta jezik produkt judovskega mesijanstva in
evropske kulture, prav zaradi najvi0 je stopnje univerzal-
nosti, ki iz obojega izhaja, ni ekskluzivna last Evropej-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]