[ Pobierz całość w formacie PDF ]
staviva rezultate raziskav obna0 anja enojaj�nih dvoj�-
kov, lahko ugotoviva, da se oba enojaj�na dvoj�ka sku-
91
�LOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
paj po�utita kot en �lovek. Vse �ivljenje se �elita poeno-
titi drug z drugim. Poenotenje izra�ata navzven, tako da
se enako obla�ita, enako stri�eta in podobno.
Podobne vezi med zakoncema vzpostavi ljubezen.
Kadar se enemu od partnerjev dogodi nesre�a, se oba
partnerja �alostita. Kadar se enemu posre�i podvig, se
oba veselita uspeha. Obna0 ata se podobno, kot eno bit-
je, tako kot roki, ki pripadata enemu telesu.
Med zakoncema se lahko razvije ljubezen, ni pa nuj-
no. Za nekatere zakonce se takoj opazi, da resni�no �i-
vijo v ljubezni, za nekatere pa njihova nesoglasja jasno
izra�ajo njihovo nepovezanost. Veliko zakonskih parov
pa �ivi navidezno neopazno povezanost.
Kako pri zakoncih, ki ne ka�ejo izrazitih zunanjih zna-
kov ljubezni, lahko ocenimo njihovo medsebojno ljube-
zen?
Pazljiv opazovalec lahko opazi ljubezen med zakon-
cema. Kadar se zakonca trudita, da slo�no re0 ujeta pro-
bleme vsakega od njiju, kadar med seboj ne tekmujeta,
ampak si pomagata, kadar med seboj ne trgujeta v smis-
lu �e ti meni jaz tebi , takrat lahko ocenimo, da �i-
vita v medsebojni ljubezni. Med njima deluje ljubezen,
kadar eden ob�uti potrebo drugega kot svojo potrebo.
Dovoli, da preverim, �e sem te pravilno razumel. Kadar
eden od zakoncev v slu�bi dobi priznanje, se tega oba
92
�LOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
veselita. Kadar en zakonec pla�a kazen zaradi napa�ne-
ga parkiranja, se oba �alostita. �e en zakonec obvladuje
francoski jezik, sta nad tem ponosna oba zakonca.
Natanko tako. Kadar pa opazi0 med zakoncema med-
sebojno tekmovanje v smislu, kdo je bolj0 i in pomemb-
nej0 i, kadar eden od zakoncev privo0 �i neuspeh druge-
mu, takrat zakoncev ne povezuje ljubezen.
Mislim, da si bil z razlago ljubezni razumljiv. Opozoriti
pa te moram, da si s pisanjem ljubezenske literature ne
bo0 mogel slu�iti kruha. Tvoj pogled na ljubezen je pre-
malo romanti�en.
Na za�etku sem te opozoril, da v romantiki ne bom
tekmoval z apostolom Pavlom. �e pa primerja0 njegov
in moj zapis, bo0 opazil, da o ljubezni govoriva enako,
le vsak iz drugega zornega kota.
Pomanjkanje romantike v moji razlagi ima svoj na-
men. Ljubezen sva omenjala kot vez med zakoncema.
Osebno sem prepri�an, da duhovne vezi lahko nastane-
jo tudi med drugimi ljudmi. Kot primer vzemiva ko0 ar-
karsko ekipo, ki sva jo �e nekajkrat omenjala. Tudi �la-
ni ko0 arkarske ekipe se lahko poenotijo in duhovno
pove�ejo. �e �e medsebojno duhovno povezanost ve�ih
bitij imenujeva ljubezen, potem naj bo opis besede lju-
bezen tak0 en, da je primeren za opisovanje duhovnih
povezav razli�nih skupin ljudi in nenazadnje tudi za
93
�LOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
opisovanje povezave ljudi z Bogom. �e bi medsebojno
povezanost razli�nih skupin opisovali preve� romanti�-
no, bi bil romanti�en opis povezanosti ko0 arka0 ke eki-
pe nenavaden in mogo�e nesprejemljiv.
Kaj pa bo�ja ljubezen? Ali bi lahko nekaj besed rekla
tudi o bo�ji ljubezni?
�e se ljudje lahko medsebojno povezujejo v enovita
duhovna bitja, lahko domnevava, da se moralni in ust-
varjalni ljudje lahko bolj ali manj tesno pove�ejo z Bo-
gom v skupno duhovno bitje. Obenem vidim, da tak0 na
predstava enovitega duhovnega bitja lepo sovpada z
mnogimi trditvami iz Svetega pisma o zdru�evanju �lo-
vekove duhovnosti z Bogom. Celo ve� bi si upal domne-
vati. Kristus pravi: Kjerkoli sta zdru�ena dva v mojem
imenu, sem jaz med njima . Ta stavek bi si lahko razla-
gal tudi tako, da je Bog sredi0 �e vsake ljubezni.
Za konec pa lahko najino razlago ljubezni prika�eva
tudi v bolj romanti�ni podobi. �e prej sva ugotavljala,
da Bog s sre�o ne nagrajuje le ustvarjalnosti, ampak �e
samo povezovanje v ljubezni. Ljudje smo pogosto sre�ni
�e samo s tem, da se nahajamo bodisi fizi�no bodisi le
v mislih v skupini ljudi, ki jo imamo radi. �e najin opis
ljubezni pove�eva s pripadajo�o sre�o, ki izhaja iz pove-
94
�LOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
zovanja v ljubezni, pa tudi ta opis ljubezni dobi roman-
ti�ni navdih.
Na za�etku sva omenjala ljubezen do gora, kar si ozna-
�il, da to ni ljubezen, ampak hrepenenje po gorah. Mis-
lim, da sva to podro�je prehitro zaklju�ila in nisva pove-
dala 0 e vsega.
Ker gora nima svoje duhovnosti, svojega zavedanja in
svoje svobodne volje tudi ne moreva govoriti, da se �lo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]