[ Pobierz całość w formacie PDF ]
staviva rezultate raziskav obna0 anja enojajãnih dvojã-
kov, lahko ugotoviva, da se oba enojajãna dvojãka sku-
91
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
paj poãutita kot en ãlovek. Vse Ïivljenje se Ïelita poeno-
titi drug z drugim. Poenotenje izraÏata navzven, tako da
se enako oblaãita, enako striÏeta in podobno.
Podobne vezi med zakoncema vzpostavi ljubezen.
Kadar se enemu od partnerjev dogodi nesreãa, se oba
partnerja Ïalostita. Kadar se enemu posreãi podvig, se
oba veselita uspeha. Obna0 ata se podobno, kot eno bit-
je, tako kot roki, ki pripadata enemu telesu.
Med zakoncema se lahko razvije ljubezen, ni pa nuj-
no. Za nekatere zakonce se takoj opazi, da resniãno Ïi-
vijo v ljubezni, za nekatere pa njihova nesoglasja jasno
izraÏajo njihovo nepovezanost. Veliko zakonskih parov
pa Ïivi navidezno neopazno povezanost.
Kako pri zakoncih, ki ne kaÏejo izrazitih zunanjih zna-
kov ljubezni, lahko ocenimo njihovo medsebojno ljube-
zen?
Pazljiv opazovalec lahko opazi ljubezen med zakon-
cema. Kadar se zakonca trudita, da sloÏno re0 ujeta pro-
bleme vsakega od njiju, kadar med seboj ne tekmujeta,
ampak si pomagata, kadar med seboj ne trgujeta v smis-
lu ãe ti meni jaz tebi , takrat lahko ocenimo, da Ïi-
vita v medsebojni ljubezni. Med njima deluje ljubezen,
kadar eden obãuti potrebo drugega kot svojo potrebo.
Dovoli, da preverim, ãe sem te pravilno razumel. Kadar
eden od zakoncev v sluÏbi dobi priznanje, se tega oba
92
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
veselita. Kadar en zakonec plaãa kazen zaradi napaãne-
ga parkiranja, se oba Ïalostita. âe en zakonec obvladuje
francoski jezik, sta nad tem ponosna oba zakonca.
Natanko tako. Kadar pa opazi0 med zakoncema med-
sebojno tekmovanje v smislu, kdo je bolj0 i in pomemb-
nej0 i, kadar eden od zakoncev privo0 ãi neuspeh druge-
mu, takrat zakoncev ne povezuje ljubezen.
Mislim, da si bil z razlago ljubezni razumljiv. Opozoriti
pa te moram, da si s pisanjem ljubezenske literature ne
bo0 mogel sluÏiti kruha. Tvoj pogled na ljubezen je pre-
malo romantiãen.
Na zaãetku sem te opozoril, da v romantiki ne bom
tekmoval z apostolom Pavlom. âe pa primerja0 njegov
in moj zapis, bo0 opazil, da o ljubezni govoriva enako,
le vsak iz drugega zornega kota.
Pomanjkanje romantike v moji razlagi ima svoj na-
men. Ljubezen sva omenjala kot vez med zakoncema.
Osebno sem prepriãan, da duhovne vezi lahko nastane-
jo tudi med drugimi ljudmi. Kot primer vzemiva ko0 ar-
karsko ekipo, ki sva jo Ïe nekajkrat omenjala. Tudi ãla-
ni ko0 arkarske ekipe se lahko poenotijo in duhovno
poveÏejo. âe Ïe medsebojno duhovno povezanost veãih
bitij imenujeva ljubezen, potem naj bo opis besede lju-
bezen tak0 en, da je primeren za opisovanje duhovnih
povezav razliãnih skupin ljudi in nenazadnje tudi za
93
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
opisovanje povezave ljudi z Bogom. âe bi medsebojno
povezanost razliãnih skupin opisovali preveã romantiã-
no, bi bil romantiãen opis povezanosti ko0 arka0 ke eki-
pe nenavaden in mogoãe nesprejemljiv.
Kaj pa boÏja ljubezen? Ali bi lahko nekaj besed rekla
tudi o boÏji ljubezni?
âe se ljudje lahko medsebojno povezujejo v enovita
duhovna bitja, lahko domnevava, da se moralni in ust-
varjalni ljudje lahko bolj ali manj tesno poveÏejo z Bo-
gom v skupno duhovno bitje. Obenem vidim, da tak0 na
predstava enovitega duhovnega bitja lepo sovpada z
mnogimi trditvami iz Svetega pisma o zdruÏevanju ãlo-
vekove duhovnosti z Bogom. Celo veã bi si upal domne-
vati. Kristus pravi: Kjerkoli sta zdruÏena dva v mojem
imenu, sem jaz med njima . Ta stavek bi si lahko razla-
gal tudi tako, da je Bog sredi0 ãe vsake ljubezni.
Za konec pa lahko najino razlago ljubezni prikaÏeva
tudi v bolj romantiãni podobi. Îe prej sva ugotavljala,
da Bog s sreão ne nagrajuje le ustvarjalnosti, ampak Ïe
samo povezovanje v ljubezni. Ljudje smo pogosto sreãni
Ïe samo s tem, da se nahajamo bodisi fiziãno bodisi le
v mislih v skupini ljudi, ki jo imamo radi. âe najin opis
ljubezni poveÏeva s pripadajoão sreão, ki izhaja iz pove-
94
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
zovanja v ljubezni, pa tudi ta opis ljubezni dobi roman-
tiãni navdih.
Na zaãetku sva omenjala ljubezen do gora, kar si ozna-
ãil, da to ni ljubezen, ampak hrepenenje po gorah. Mis-
lim, da sva to podroãje prehitro zakljuãila in nisva pove-
dala 0 e vsega.
Ker gora nima svoje duhovnosti, svojega zavedanja in
svoje svobodne volje tudi ne moreva govoriti, da se ãlo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]